Na vladi potrdili: izhodišča za vrh Nata so bila ministrom na voljo že dan pred sejo vlade

Koalicijske napetosti, ki so jih sprožili pozivi SD in Levice premierju, naj na vrhu Nata ne pristane na pet odstotkov za obrambo, in nato še zmeda, ko so v SD in Levici "ugotovili", da je vlada že v četrtek potrdila izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu Nata, bo skušal zgladiti "mini vrh koalicije".

Premier Robert Golob ga bo sklical predvidoma prihodnji teden, da bi pomiril strasti, napoved mini koalicijskega vrha pa je pospremil z besedami: "Vse bo v redu."

V sprejetih izhodiščih, ki so jih na vladi nekaj dni pred vrhom Nata potrdili soglasno, je omenjen predlog generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja o postopnem dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2032 (kasneje je bilo na Natu sprejeto leto 2035), temu pa sledi še stavek: "S strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov bo predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju."

Ko smo s tem delom izhodišč že ta torek zvečer seznanili predsednika SD Matjaža Hana in koordinatorico Levice Asto Vrečko, sta bila nemalo presenečena. Oba sta poudarjala, da razprave in glasovanja o tem na seji vlade prejšnji četrtek ni bilo, da pa sta sejo oba malo pred koncem zapustila.

Ne drži, da so izhodišča za vrh Nata na sejo vlade prišla "tik pred zdajci"

Asta Vrečko je v svoji izjavi za medije v sredo med drugim dvakrat dejala, da so izhodišča za Nato na vlado prišla "tik pred zdajci" in da na seji o tem niso razpravljali ali glasovali.

"Gre za zavezo predsednika vlade, pri proračunih pa se bomo borili, da se sredstva ne bodo širila na pet odstotkov. Smo pa pred sejo vlade takšnemu dvigu nasprotovali, kot na vladi nasprotujemo vsem nakupom orožja," je povedala.

Na naše poizvedovanje, kdaj so ministri in drugi uslužbenci vlade lahko opazili izhodišča in njihovo vsebino, saj so bile informacije o tem na praznično sredo različne, pa so zdaj iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) za N1 sporočili, da "je bilo gradivo Izhodišča za udeležbo predsednika vlade dr. Roberta Goloba z delegacijo na vrhu voditeljev držav in vlad Nata, 24. in 25. junij 2025 v Haagu v informacijskem sistemu vlade objavljeno v sredo, 18. 6. 2025, v dopoldanskem času". Torej dan pred sejo vlade.

Obvestilo o širitvi že v sredo opoldne na več kot 200 naslovov

Kot je še pojasnil Ukom, je s tem gradivo, takrat sicer še pod oznako interno, postalo dostopno tudi ministrstvom in članom vlade oziroma vsem, ki imajo pravico dostopa. "Širitev dnevnega reda četrtkove seje vlade s to točko pa je bila opravljena v sredo opoldne, obvestilo o širitvi je bilo ministrstvom in članom vlade posredovano ob 12.06," so še zapisali.

Širitev dnevnega reda se sporoča tudi z elektronsko pošto, ki jo prejme več kot 200 naslovnikov, tudi vsi ministri.

"Gradivo se do obravnave in sprejema na seji vlade ni spreminjalo"

Ker pa bi obstajala tudi možnost še kasnejših vsebinskih posegov v gradivo vse do obravnave na vladi, smo Ukom vprašali tudi, ali se je vsebina izhodišč za premierjevo udeležbo na vrhu Nata do tik pred zdajci še kaj spreminjala. Odgovorili so: "Predmetno gradivo se do obravnave in sprejema na seji vlade ni spreminjalo."

Na vprašanje, ali so ministri na vladi o teh izhodiščih glasovali, pa je Ukom pojasnil, da glasovanje članov vlade ni javno, "običajno pa vlada svoje odločitve sprejema soglasno". Da so bili ministrice in ministri pri tem soglasni, je sicer že v dneh pred vrhom Nata sporočal tudi kabinet predsednika vlade.

Iz odgovorov Ukoma torej jasno izhaja, da je več kot 200 naslovnikov v vladi, tudi vsi ministri, že v sredo opoldne lahko videlo in prebralo, kaj piše v izhodiščih za udeležbo premierja na vrhu Nata, ki jih je v četrtek vlada potrdila.

So v Levici po dveh dneh ugotovili, da so izhodišča vendarle zaznali?

Ker se je ves čas postavljalo vprašanje, ali je res mogoče, da nihče iz Levice in SD ni opazil in prebral izhodišč za vrh Nata, saj je elektronsko pošto s širitvijo dnevnega reda in gradivom že dan pred sejo vlade dobilo več kot 200 ljudi, so viri v Levici nato šele včeraj za N1 pripovedovali, da so to gradivo njihovi sodelavci na ministrstvih zaznali, a da so v stranki pričakovali, da bo vlada izhodišča obravnavala na dopisni seji.

Svoje nestrinjanje s petimi odstotki za obrambo pa da so tako in tako izrazili že večkrat, tudi na koalicijskem sestanku pred četrtkovo sejo vlade.

V Levici nekateri tudi neuradno pravijo, da je izhodišča v četrtek "na hitro skozi spravil" podpredsednik vlade Matej Arčon, a naši viri z vlade to zanikajo. Arčon se na naše klice že dva dni ne oglaša. V vsakem primeru pa ostaja dejstvo, da se ob tem ni oglasil nihče iz vrst Levice ali SD.

Aste Vrečko ob tej točki ni bilo več na seji, iz vrst stranke pa je bil v dvorani državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.

Prav tako ob tej točki na seji ni bilo več Matjaža Hana, Tanja Fajon – na njenem ministrstvu so gradivo tudi pripravili – pa je bila v četrtek službeno odsotna in jo je nadomeščala državna sekretarka Melita Gabrič.

Prav to, da je bilo predlagatelj izhodišč zunanje ministrstvo pod vodstvom ministrice iz SD, je po informacijah N1 v vrstah Socialnih demokratov povzročilo kar nekaj razburjenja. Člani SD naj bi se spraševali, kako je mogoče, da Tanja Fajon stranke ni obvestila o vsebini izhodišč, zunanja ministrica in nekdanja predsednica SD pa je v sredo iz Haaga, kjer je potekal vrh Nata, sporočila, da ne razume, zakaj zaplet.

Enako kot premier Golob je poudarjala, da je za Slovenijo edini zavezujoč dokument obrambna resolucija, ki jo je sprejel državni zbor, in določa dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP letos in nato postopno do treh odstotkov do leta 2030.

"V izhodiščih je zgolj povzeto splošno stanje v pogajanjih in javno objavljene zaveze, ki jih od držav članic zavezništva pričakuje generalni sekretar Nata Rutte. Glede stališča Slovenije je v izhodiščih zgolj navedena resolucija, ki je bila v DZ sprejeta 12. 6. in ki ne govori o zavezi petih odstotkov," je še pojasnila Fajon in dodala, da s potrditvijo izhodišč za vrh Nata vlada ni sprejela zaveze o petih odstotkih.

Tudi Asta Vrečko trdi, da nikjer v izhodiščih ne piše, da se bo Slovenija strinjala s predlogom petih odstotkov.

Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec pa je na omrežju X včeraj zapisal, da smo v Haagu pokleknili. "Čisto vsak predsednik vlade je do sedaj uklonil hrbtenico pred ameriškim gospodarjem (Rutte je dobesedno speleolog)."

Kot je dodal, je zdaj naloga Slovenije, "da te prazne in nelegitimne zaveze, ki nimajo podpore ne ljudi ne vladnih strank, preprosto ignorira". "Vse bo jasno ob proračunih."

SD: Pozno, a nujno

Še vedno pa ne v Levici ne v SD niso prepričljivo pojasnili, kako je mogoče, da ob izhodiščih za vrh Nata na seji vlade v četrtek nihče iz teh dveh strank, ki sta javno izražali nasprotovanje dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov, ki so zdaj zapisani v sprejeti deklaraciji Nata, ni rekel popolnoma nič, Hana in Aste Vrečko pa ob tej točki na seji ni bilo več.

Nekateri naši sogovorniki namreč ocenjujejo tudi, da so izhodišča s takšnimi dikcijami skoraj "bianco menica" in mandat premierju, da Slovenija podpre dogovor na vrhu Nata. Zato se sprašujejo, ali je res naključje, da so šla ta izhodišča brez kakršnihkoli vprašanj iz Levice in SD čez vlado.

V SD so včeraj pojasnili le, da je premierjev sklic koalicijskega vrha "nujna, a pozna poteza".

"Pričakovali bi, da bi se koalicija o tem iskreno, odprto in transparentno pogovorila še pred vrhom zveze Nato, ki sporoča, da se bodo izdatki za obrambo do leta 2035 povzpeli na pet odstotkov BDP," so zapisali in podvomili o uresničitvi besed premierja (in lastne ministrice), da je edina zaveza Slovenije pred kratkim sprejeta obrambna resolucija.

Od koalicijskega vrha pričakujejo jasne načrte, kako bo Slovenija zaščitila vitalne interese državljank in državljanov pred "popolnoma nesorazmernim in za blaginjo države in ljudi škodljivim načrtom Nata za enormen dvig izdatkov za obrambo na 5 odstotkov BDP".

Urška Klakočar Zupančič: To bi pripomoglo k legitimnosti

Iz poslanskih vrst medtem prihajajo prvi pozivi, da bi morala vlada izhodišča za vrh Nata pred sprejemom poslati tudi v državni zbor. Tako meni nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je zakonodajnopravno službo DZ že zaprosila za mnenje o tem.

Poslanec SD Predrag Baković, ki vodi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, pa je za N1 dejal: "Vlada ni dolžna izhodišč pošiljati v državni zbor, moje osebno mnenje pa je, da bi bilo modro, da bi nas s tem seznanila ali da bi v državnem zboru o tem potekala razprava. Finančne posledice so namreč velike."

Tudi predsednica državnega zbora iz vrst Svobode Urška Klakočar Zupančič nam je sporočila, da bi obravnava izhodišč v državnem zboru "zagotovo pripomogla k večji transparentnosti in legitimnosti".

Predsednik odbora za obrambo in poslanec Svobode Martin Premk pa pravi, da med koalicijskimi partnerji ni bilo nobenega izigravanja, da je vlada svoje načrte, ki jih prinaša nedavno sprejeta resolucija, predstavila tudi partnerjem v Natu in da bo vse možno razčistiti na napovedanem mini koalicijskem vrhu.

Anže Logar ne verjame, da Tanja Fajon z izhodišči ni bila seznanjena

Poslanec in predsednik Demokratov Anže Logar je medtem včeraj na vlado naslovil poslansko vprašanje, v katerem ga zanimajo podrobnejše okoliščine nastanka gradiva MZEZ, saj ne verjame, da ministrica Fajon z izhodišči za vrh Nata ni bila seznanjena, čeprav je pod gradivo podpisana državna sekretarka Gabrič.

V zapisu na družbenih omrežjih se je Logar tudi spraševal, "ali SD in Levica iskreno nasprotujeta petim odstotkom tudi za ceno koalicije ali raje ‘špricajo’ sejo vlade, da si umijejo roke v predstavi za javnost".

Za N1 je Logar pojasnil, da je v času svojega vodenja zunanjega ministrstva poznal vsa gradiva, ki so šla na vlado.

"Težko verjamem, da Tanja Fajon ni bila seznanjena z obvezo petih odstotkov. Če o tem ni opozorila svojega strankarskega šefa, je to njihov interni problem. Če v resnici ni vedela, kaj piše v gradivu za vrh Nata, pa nas mora resno skrbeti, kako, predvsem pa kdo vodi zunanjo politiko Republike Slovenije," je dodal.